Včeraj sem na hitro preletela kje so lahko vzroki za moje iskanje pozornosti. Danes bom s tem nadaljevala.
Kot prvo sem napisala: Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti željo po pozornosti.
S pozornostjo ni ničesar narobe, če veš zakaj jo želiš in če se tega tudi zavedaš. Sama iščem pozornost nezavedno, ko se tega zavem, pa je že prepozno.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati pozornost pri vseh ljudeh, ki so mi bili na voljo. Ko se zavem, da iščem pozornost pri vseh ljudeh, ki so mi na voljo, se ustavim in diham. Zavedam se, da ljudje okoli mene nimajo časa še zame in za moje probleme, ki včasih sploh niso problemi, ampak delam ponavadi iz muhe slona. Zavezujem se, da ne iščem pozornosti pri vseh ljudeh.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati pozornost nekaterih ljudi, obenem pa se nelagodno počutitit v krajših pogovorih z drugimi ljudmi. Ko se zavem, da iščem pozornost nekaterih ljudi, obenem pa se nelagodno počutim v krajših pogovorih z drugimi ljudmi, se ustavim in diham. Zavedam se, da tako ljudi ločujem na pomembnejše in manj pomembne, kar pa se ne bi smelo dogajati. Do vseh ljudi se moram obnašati enakovredno in vse ljudi jemati kot enakovredne meni. Ne smem več početi tega, da tiste ljudi, ki jih poznam dalj časa "maltretiram" s svojimi problemi in težavami, spet drugih pa se ne upam niti pozdravit, ker jih še ne poznam. Zavezujem se, da bom imela zaupanje vase in se ne bom bala pogovarjati se z neznanimi ljudmi, ter pustila ljudi, ki se nočejo pogovarjati z mano pri miru.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati/verjeti da "maltretiram" ljudi s svojimi problemi in težavami, ker si to želim in ne znam drugače. Ko se zavem, da mislim/predvidevam/verjamem da "maltretiram" ljudi s svojimi problemi in težavami, ker si to želim in ne znam drugače, se ustavim in diham. Zavedam se, da ničesar ne delam zaradi tega, ker si to želim, veliko pa delam, ker ne znam drugače, kar pa lahko spremenim. Zavezujem se, da se opazujem, odkrivam svoje napake in jih odpuščam, spreminjam in popravljam.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila govoriti drugim o svojih problemih. Ko se zavem, da govorim drugim o svojih problemih, se ustavim in diham. Zavedam se, da moji problemi so samo moji in edino jaz sama jih lahko rešim. Zavezujem se, da drugih en obremenjujem s svojimi problemi.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razumeti pozornost, da daš trenutek svojega časa nekomu drugemu, oziroma iskati pozornost, da si želiš biti viden. Ko se zavem, da razumem pozornost, da daš trenutek svojega časa nekomu drugemu, oziroma iskati pozornost, da si želiš biti viden, se ustavim in diham. Zavedam se, da moje razumevanje izraza pozornost ni popolno, zato se je najbolje naučiti izraz iz SSKJ. Zavezujem se, da uporabljam izraz pozornost na način, kot piše v SSKJ, to pa je: pozornost pozórnost -i ž (ọ́) 1. zavestna (miselna) zbranost: pozornost poslušalcev je popustila; odvrniti, preusmeriti pozornost; to delo zahteva posebno pozornost; študiju je posvečal veliko pozornost 2. povečano zanimanje, zavzetost za kaj: posvečati čemu pozornost; pritegniti, vzbuditi pozornost; ta slikar je vreden večje pozornosti; splošna pozornost / biti središče, v središču pozornosti 3. kar kaže, izraža skrb, zavzetost za koga: njegova pozornost jo je ganila; izkazati komu pozornost; ekspr. obsipati koga s pozornostjo; biti deležen posebne pozornosti / pridobil jo je z majhnimi pozornostmi
Ni komentarjev:
Objavite komentar