Gledala sem predavanje o medvrstniškem nasilju, ter vnjemu so omenili tudi spletno nasilje. Ugotovila sem, da to, kar sem imela za nekaj čisto drugega, da je v resnici bilo čisto pravo spletno nasilje. In zaradi tega se mi je izgubilo, sem izgubila zaupanje v ljudi. Kar nekaj časa sem se skrivala, vendar počasi ugotavljam, da to ni to.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti osebam, za katere sem prepozno ugotovila, da niso vredne zaupanja. Ko se zavem, da verjamem osebam, za katere sem prepozno ugotovila, da niso vredne zaupanja, se ustavim in diham. Zavedam se, da skoraj nobena oseba ni vredna mojega pravega zaupanja, ker jih večina gleda nase, ter samo in edino nase, na druge pa pozabi. Res je, da nihče ni popoln, vendar kako zaupati še komu, če sem se že velikokrat opekla. Zavezujem se, da zaupam samo tistim ljudem, ki so že dokazali zaupanje, pa še tem ne popolnoma.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati/trditi, da skoraj nobena oseba ni vredna mojega pravega zaupanja, te redke, ki pa jim zaupam, pa so še vedno na preizkušnji. Ko se zavem, da predvidevam/trdim, da skoraj nobena oseba ni vredna mojega pravega zaupanja, te redke, ki pa jim zaupam, pa so še vedno na preizkušnji, se ustavim in diham. Zavedam se, da ko je enkrat zaupanje porušeno, da ne zaupaš nikomur več, čeprav si želim partnerja, se zaradi porušenega zaupanja do moškega spola ne upam zaupati moškim, ne upam iti na zmenek in podobne stvari. Zavezujem se, da ne zaupam samo tisti osebi, do katere sem izgubila zaupanje.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati/trditi, da večina ljudi gleda samo nase, ter pozabi na druge. Ko se zavem, da predvidevam/trdim, da večina ljudi gleda samo nase, ter pozabi na druge, se ustavim in diham. Zavedam se, da ljudje mislijo tudi na druge, jim pomagajo materialno in finančno, ampak če bi jih kdo hotel podkupiti, ali jim grozil, bi tudi izdali sočloveka. Zavezujem se, da pazim z besedami in govorim samo tisto, kar je res.
Ni komentarjev:
Objavite komentar