Iščem pozornost. Ponovno. Vendar tokrat na drugačen način. Tokrat izzivam ljudi okoli sebe, da se mi posvetijo, s tem, da se smilim sebi in drugim. Samo da keleptam in sem deležna pozornosti. Vse to pa zaradi nekega mojega prepričanja, da če ne dobim pozornosti neke osebe, da potem iščem nadomestke te osebe. Oseba, katere pozornosti si želim, me je sposobna v trenutku postaviti na realna tla in pričela sem jo ubogati, čeprav je v meni še vedno tisti upor, da če kdo reče nekaj, da moram narediti kontra, vendar ne pri tej osebi. Čeprav da me postavi na realna tla ji ni potrebno reči nič več kot besedo dihaj. Da. Najboljši način, da se človek umiri, ter prične drugače razmišljati, oziroma preneha razmišljati je dihanje. To sem ugotovila že sama. Vendar vseeno prevečkrat pozabim dihati. Potem pa se mi zgodi, da se mi stvari nabiajo ena na drugo in potem jih še ne predelam s pisanjem, ter sledi to, kar se mi je zgodilo tokrat. Blokada neke osebe, ter "izgon" iz skupine v kateri sem v resnici samo pasla firbec in jih hotela prepričati, da niso tako vsemogočeni, kot se zdijo, saj so v skupini ljudje, ki naj bi se ukvarjali z duhovnostjo in podobnimi stvarmi.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila pripraviti ljudi, da so mi posvečali pozornost, ter jih pripraviti do tega, da so me nazadnje zablokirali. Ko se zavem, da sem pripravila ljudi, da so mi posvečali pozornost, ter jih pripravila do tega, da so me nazadnje zablokirali, se ustavim in diham. Zavedam se, da je vse to moja krivda, saj sem to sama iskala in povzročila. Vendar poleg iskanja pozornosti in slabega počutja je bil tu še en vzok in sicer slaba internetna povezava, katera je še povečala napetost v meni, da sem ob nepravem trenutku eksplodirala in začela kričati na ljudi okoli sebe, ter se skregala z ljudmi, kateri so mi hoteli pomagati in svetovati. Zavezujem se, da kadar sem slabe volje in mi ne gre po načrtih, se spravim ven na sprehod ali pa se posvetim dihanju.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila želeti si pozornost ene osebe in takrat, ko ni ta oseba mi na voljo iskati njene nadomestke. Ko se zavem, da si želim pozornost ene osebe in takrat, ko ni ta oseba mi na voljo iskati njene nadomestke, se ustavim in diham. Zavedam se, da bolj ko bom postajala neodvisna od te osebe, bolj se bom imela rada, bolj svobodno bom živela in boljše se bom počutila. Ta oseba je trenutno zame oporna točka, katere v resnici ne rabim. Ne potrebujem, da je fizično z menoj, ne potrebujem niti govoriti s to osebo. Samo da sem z njim v stiku na daljavo. To oporno točko pa bi si morala najti sama v sebi. Zavezujem se, da bom prekinila popkovino s to osebo in našla vse kar potrebujem v sebi.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila pozabiti na dihanje in glasno govoriti samoodpuščanje v realnem trenutku in vso mojo osebno rast in razvoj nadgrajevati samo s pomočjo pisanja blogov. Ko se zavem, da pozabim dihati in glasno govoriti samoodpuščanje v realnem trenutku in vso mojo osebno rast in razvoj nadgrajevati samo s pomočjo pisanja blogov, se ustavim in diham. Zavedam se, da je proces sestavljen iz večih delov. Iz zavestnega dihanja, samoodpuščanja v realnem času, ko si v tistem trenutku, ko nastane problem, čustvo, reakcija le to odpustimo in pisanja blogov, s pomočjo katerih gremo v podzavesten in še najbolj nezavesten um. Vse kar se dogaja v zavestnem umu "rešimo" s pomočjo dihanja, ter tudi samoodpuščanja. Samoodpuščanje je še primerno tudi za podzavesten um, vendar že ne več toliko. Torej vse reakcije je dobro zapisovati in potem iskati vzroke v podzavestnem umu. Ta um je najbolj trdovraten in ko delaš znjim ugotoviš zakaj reagiraš tako kot reagiraš v določeni situaciji. Pisanje je pomambno, vendar sta tudi dihanje in govor pomembna. Zavezujem se, da dam več pomena tudi zavednemu dihanju, ter govorjenju samoodpuščanj v realnem času, ne samo pisanju blogov.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila si želeti partnerja in otroka. Ko se zavem, da si želim partnerja in otroka se ustavim in diham. Zavedam se, da je to še ena moja želja po oporni točki, za katero sem prelena, da bi si jo dala sama in imam prepričanje, da mi to mora dati nekdo drug, da tega nisem sposobna si dati sama. Obenem pa vem in se zavedam, da če si tega ne bom dala sama, da mi tega ne bo mogel dati nihče in bom vedno iskala pozornost in bila osamljena in nepopolna in imela občutek, da potrebujem nekoga ob sebi, da mi daje potuho. Zavezujem se, da je moja največja želja imeti rada sama sebe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar