petek, 17. april 2015

102. dan: Negativni občutki

Ponovno je prišel čas, ko sem sama sebi odveč, obenem pa bi si želela objem in dotik in tisto pozornost nekoga, kateri bi me razvajal in me imel rad. Da, čeprav ko ni tako obdobje, si ne želim in ne iščem partnerja, vendar v nekem obdobju v mesecu si ga zaželim. Bolj kot partnerja nekoga, ki bi mi dal objeme in me razvajal. Želim si pomoč nekoga. Tudi sedaj ne iščem partnerja, ampak si želim dotika moškega. Vem, da si lahko vse to dam sama, vendar občasno so hormoni še vedno močnejši od mene. Poizkušam se zadržati, odmisliti, iti preko tega, vendar ne gre. Nazadnje v tem obdobju pogledam še veliko videov, kjer so glavni otroci, ali pa očetje, ki razvajajo svoje otroke, ali pa srečne družinice in tudi sama si zaželim družine, čeprav brez partnerja ne gre, le tega pa ne bom dobila taka, kot sem sedaj. Moram delati na sebi, ter iz sebe s svojim otroškim obnašanjem narediti odraslega in zrelega in stabilnega človeka.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti osamljena. Ko se zavem, da sem osamljena, se ustavim in diham. Zavedam se, da na tem planetu ne morem biti osamljena saj je poleg mene še 7 ali 8 ali ne vem koliko milijard ljudi. Tako noben človek ne more biti osamljen, oz ne more biti sam. Zavezujem se, da ne razmišljam, da sem osamljena.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila želeti si objem, dotik in pozorost nekoga, kateri bi me razvajal in me imel rad, ter se mi posvečal, čeprav to ne bi bil moj partner, ampak samo nek človek, kateremu bi lahko zaupala in ko sama sebi ne bi zaupala, da bi mi pomagal pri moji rasti in razvoju. Ko se zavem, da si želim objem, dotik in pozornost nekoga, kateri bi me razvajal in me imel rad, ter se mi posvečal, čeprav to ne bi bil moj partner, ampak samo nek človek, kateremu bi lahko zaupala in ko sama sebi ne bi zaupala, da bi mi pomagal pri moji rasti in razvoju, se ustavim in diham. Zavedam se, da to so samo moje želje in potrebe, katere v resnici ne potrebujem toliko, kot mislim, da jih potrebujem. Pravzaprav tega ne potrebujem, kadar nisem v tistem obdobju, ko je v meni ogromno hormonov. Ko pa se povečuje količina homonov, pa iščem zaščito izven sebe, ter tudi pomoč ljudi okoli sebe. V tem obdobju sem tudi najbolj konfliktna in to je pravo nasprotje, ko si obenem želim in odklanjam bližino sočloveka. Zavezujem se, da sem sposobna vso pozornost, katero potrebujem dobiti od sebe, prav tako tudi objeme in dotike.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se počutiti prazna v sebi, kot da mi nekaj manjka, kot da imam veliko praznino v prsih, da bi potrebovala močan objem, da se ta praznina zapolni. Ko se zavem, da se v sebi počutim prazna, kot da mi nekaj manjka, kot da imam veliko praznino v prsih, da bi potrebovala močan objem, da se ta praznina zapolni, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to samo moj lasten občutek in tega v moji bližini ne vidi, čuti ali ve nihče. Torej če je to moj občutek, to ni realno, ker tega občutka ne občuti nihče drug. Torej če za to praznino en ve nihče razen mene, jo lahko zapolnim samo sama. Zapolnim pa jo lahko tako, da sama sebe imam rada, ter se objamem tako močno in pogosto, kot potrebujem in sem sama v svojem objemu toliko časa, kot si to želim in je to potrebno. Zavezujem se, da to praznino polnim sama, z objemi in prijetnimi občutki, ter razvajanji s tuširanjem ali mehkimi in nežnimi oblačili, ki nežno božajo moje telo, ter se preputim tem občutkom, kateri so pristni.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila želeti si dotikov drugih. Ko se zavem, da si želim dotikov drugih, se ustavim in diham. Zavedam se, da dotiki, katere dobim od drugih so kratkotrajni in nikoli ne bodo trajali tako dolgo, kot si sama želim in potrebujem. Obenem pa kože se dotika toliko stvari, ki so tako samoumevne, da se splohne zavedamo, da so to tudi dotiki, tisti pravi, pristni dotiki. Kože se dotika naša obleka, če jo seveda nosimo, pa veter, voda, lasje, če so dovolj dolgi. Tudi sonce se dotika naše kože, kar opazimo šele takrat, ko nas opeče in naša koža žari, ter potrebuje hladnih obkladkov. Vse to so dotiki, katere dobimo vsak dan čez cel dan, vendar se jih ne zavedamo, ker so za nas pomembni tisti dotiki, kateri bolijo, ali pa so občasni, kratkotrajni in v nas vzbudijo čustva. Zavezujem se, da imam vse dotike za enakovredne, ter se izogibam dotikov, kateri povzročijo čustva.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti predstave o dotikih, kako potrebni so mi in kako si jih želim, ter kakšna čustva užitka lahko prinesejo s seboj, vendar to je samo v moji glavi in to so samo moje želje. Ko se zavem, da imam predstave o dotikih, kako potrebni so mi in kako si jih želi, ter kakšna čustva užitka lahko prinesejo s seboj, vendarto je samo v moji glavi in to so samo moje želje, se ustavim in diham. Zavedam se, da dotiki so lahko samo fizični, brez kakršnihkoli čustev, ter da so vse potrebe po dotikih samo v moji glavi. Zavezujem se, da dajem in sprejemam objeme, kateri nimajo nobenih čustvenih užitkov, torej navadni objem brez čustev.

Ni komentarjev:

Objavite komentar