torek, 27. januar 2015

33. dan: Planiranje in načrtovanje

Ko grem na pot ponavadi vzamem ogromno prtljage, čeprav ni nujno, saj sem pred leti za poleti vzela s seboj en kovček za en teden, sedaj pa ta isti kovček vzamem tudi, če samo prespim čez noč kje. Torej, kolikor gre v kovček, toliko vzamem, pa ni pomembno kam in za koliko časa grem. Prav tako si tudi prej vse do potankosti splaniram, od tega kdaj grem, kam grem, kje je cilj in podobno, da pridem na mesto, kamor moram priti brez uporabe navigacije in spraševanja drugih ljudi. Prav tako se mi dogaja sedaj, ko za vikend načrtujem pot na drugi konec Slo k prijateljem, vendar ne vem kako bo bilo, saj napovedujejo sneg in to mene ubija in me spravlja ob pamet, saj nimam nobenega podatka o tem kaj in kako bo. Vem, da bi mi moralo biti vseeno in se ne bi smela toliko obremenjevati s tem, kolikor se, vendar je že to, da se obremenjujem manj, kot bi se ponavadi velik napredek. Zato pa.


Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila pretiravati s količino oblek, obutve in pripomočkov za higieno, ki jih nazadnje sploh ne potrebujem. Vse te stvari me samo ovirajo, saj če imam preveč stvari, ne morem nesti vsega skupaj in potem moram iti večkrat, če pa spravim vse v en kovček, je le ta težak.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila delati tako, da moram vse vnaprej splanirati. Včasih je to dobro, spet drugič pa te samo ovira. Včasih je spontanost dobrodošla.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila vse prej pripraviti. Saj ni narobe, da pogledaš kam moraš priti, ampak da to počneš en teden prej.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati in načrtovati kako bo vse skupaj potekalo. Veliko je zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na potek dogodkov, od bolezni do vremena. Če se nekaj ne zgodi tako, kot načrtujem, ne smem poleg vmešavat svojih čustev in se sekirati zaradi tega.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila sekirati se zaradi stvari, katere ne morem nadzirati in načrtovati. Res je, da če nekomu obljubiš, da prideš, da je lepo da prideš, vendar če zunanje okoliščine tega ne dovolijo, potem se človeku opravičiš in poveš zakaj nisi mogel priti, obenem pa ne vpletaš zraven čustev.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da sem v nekaterih stvareh prevelika perfekcionistka, ter mora biti tako, kot si zamislim, obenem pa imam v sobi "ustvarjalni nered" kakor se lepše reče razsulu, ki vlada v moji sobi. 


Zavezujem se, da s seboj vzamem samo toliko, kot potrebujem in se ne sekiram in ne vpletam čustev glede stvari, katere ne morem nadzorovati, ter ko načrtujem, načrtujem dan pred odhodom, ne pa teden prej.

Ni komentarjev:

Objavite komentar