Ko sem pred enim mesecem govorila, da si želim umreti, sem dobila nazaj boleč udarec. Odgovor se je namreč glasil, da to, kar mislim, da je življenje, da to sploh ni to. Takrat nisem verjela v te besede. Vmes sem tudi pozabila na ta pogovor, sedaj pa imam neko obdobje, ko gledam nazaj na pot, ki sem jo prehodila do sedaj v tem mesecu pisanja dnevnika in dober mesec in pol dela na DIP lite. Sedaj vem, da to, kar sem imela za življenje pred dvema mesecema ni bilo življenje, ampak tavanje. V zadnjem tednu dobivam neke signale, medtem ko gledam nazaj in se hvalim s svojim napredkom, čeprav v resnici ni tako velik za kolikor velikega si jaz predstavljam in občutim. Do sedaj sem se skrivala, nisem želela, da bi nepovabljeni ljudje videli moje objave in poslušali moje vloge. Vendar zakaj pa ne. Včeraj sem si zaželela in naredila, da se javno vidi vse moje vloge (video bloge) na YouTubu. No, zakaj sem skrivala vem, ker sem ugotovila, da moje objave berejo ljudje, ki se potem naslajajo nad mano in govorijo ljudem kaj piše, čeprav teh ljudi prav nič ne briga. Sedaj sem spremenila način pisanja in opisan je dogodek in moje reakcije, vendar kdo, kaj, kako in zakaj se ne razbere več iz njih, saj to tudi ni bistvo tega.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila dvomiti v proces, ki ga je prehodilo že nekaj ljudi širom sveta in so dosegli pozitivne učinke v svojem življenju in ga spremenili, preobrazili.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati/misliti, da je trpljenje in slaba volja tisto, kar se reče življenje. Nihče si tega ne želi in to resnično ni to. Bistvo življenja je živeti ta trenutek brez da bi vsak trenutek motil um, ki te želi speljati na stranpoti. Dihanje je pomembno pri tej spremembi in se mu veliko posvečamo.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati/misliti, da to, da živim, da je dihanje, čeprav se ga sploh nisem zavedala večino časa. Ko se posvečaš dihanju, ki je tako pomembno, potem ugotoviš, da v istem trenutku ne moreš biti tudi v umu in deluješ in ne zgubljaš energije.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila reči, da je moj napredek velik/majhen. Napredek v mojem življenju je viden in brez problema lahko razložim kako je bilo kaj prej in sedaj, to pa ne pomeni, da je možno sam napredek opisat z velik ali majhen, ampak samo kot napredek.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila skrivati svoje objave pred drugimi, samo zato, ker nisem želela, da pride do ljudi, ki takega procesa še ne priznavajo ali so proti njemu. Zakaj bi mogla skrbeti kaj druge zanima ali ne zanima, saj je pomemben moj razvoj.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila reči, da mi ni potrebno skrebi za druge in sem pomembna samo jaz. To je mišljeno na način, da vseeno delam tako, da je dobro za vse in smo vsi enaki in enakopravni. Pomembna sem jaz, pomembni pa so tudi drugi, vendar če me nekdo žali s komentarji, to še ne pomeni, da moram zato svoje objave skrivati pred vsemi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar