torek, 31. marec 2015

90. dan: Ponavljanje

Pred kratkim sem med FB prijatelje dodala enega, ki je prvo vprašal, če ga bom sprejela. Ko sem ga sprejela se je takoj razživel in povedal zakaj me je dodal. Pred časom sem na zidu najinega skupnega prijatelja pisala, da imam kmetijo in on jo ima tudi in zato misli, da bo z mano lažje našel skupni jezik. Sem pa že prvi dan povedala, da ne iščem partnerja, saj ponavadi pričnejo fantje kmalu z osvajanjem, kar pa sama ne prenesem, saj so občasno vsiljivi z njihovimi osvajanji, čeprav jim večkrat rečem, da ne iščem, ali me določena stvar ne zanima. Tudi s tem danes sem imela podoben problem. Ker sem s kmetije je mislil, da me zanima to, da njegov petelin noče iti ob 7h noter, ker je pač se premaknila ura in je še dan. Žal me nič o tem, kaj se dogaja nadrugih kmetijah ne zanima, razen če pove kdo kaj zanimivega in nato ga povprašam kaj več o tisti specifični stvari. No, ker sem večkrat morala ponoviti, da me to o njegovem petelinu ne zanima, sem postala razdražljiva, vendar sem se še vedno lahko zadržala, da nisem začela z žalitvami ali da sama seba nisem pripeljala do prevelike čustvene reakcije.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila dajati mnenje o nekom, čeprav ga še ne poznam. Ko se zavem, da dajem menenje o nekom, čeprav ga še ne poznam, se ustavim in diham. Zavedam se, da po enem ali dveh pogovorih preko spleta še ne moreš določiti, kakšen je določen človek. Lastnosti sočloveka še ko ga zelo dobro poznaš ne moreš določiti kakšen je v resnici, ker jih ne vidiš in ne moreš otipati, lahko samo sklepaš in predvidevaš, to pa ni realno. Zavezujem se, da ne ustvarjam mnenja o drugih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila reagirati na njegovo ponavljanje istih besed, čeprav sem mu rekla, da naj preneha s tem, ker me ne zanima. Ko se zavem, da reagiram na njegovo ponavljanje istih besed, čeprav sem mu rekla, da naj preneha s tem, ker me ne zanima, se ustavim in diham. Zavedam se, da tako ljudje iščejo pozornost pri meni, ker mislijo, da je ne bodo deležni, čeprav to ni res in se vsakemu posvetim, če sem le pri volji in času. Zavezujem se, da poizkusim ne reagirati na besede drugih, če pa reagiram pa ugotovim zakaj reagiram.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila reagirati, ker me ljudje na FB želijo pozdraviti in klepetati z mano takoj, ko se prijavim na FB, čeprav sem se ravno zbudila in v tistem trenutku ne potrebujem nikogar za klepet in sem bolj razražljiva kot ponavadi. Ko se zavem, da reagiram, ker me ljudje na FB želijo pozdraviti in klepetati z mano takoj, ko se prijavim na FB , čeprav sem se ravno zbudila in v tistem trenutku ne potrebujem nikogar za klepet in sem bolj razražljiva kot ponavadi, se ustavim in diham. Zavedam se, da drugi ne vedo kdaj se jaz zbudim, kdaj imam delo in me motijo, kdaj sem dobre in kdaj slabe volje, ker me pač ne vidijo, ampak vidijo zelen krogec ali pa krogca ni poleg mojega imena. Ta zelen krogec pa pomeni prisotnost. Prav tako ljudje ne vedo, ali sem na telefonu ali na računalniku in jih v resnici prav nič ne zanima, ker je edina stvar, ki jo želijo od mene pogovor. Zavezujem se, da ne reagiram na ljudi, ki želijo govoriti z menoj, ko se ne počutim pripravljena za pogovor.

nedelja, 29. marec 2015

88. dan: Pozornost 10

Danes smo dobili obiske in prišla je tudi ena 6-letna deklica s katero sva se takoj ujeli. Ne samo z njo, tudi njeno starejšo sestro. Ponavadi se zgodi, da se z otroci dobro ujamem in se z njimi razumem. Lahko jim posvetim pozornost in jim ukradem njihovo pozornost, tako da sem tudi sama deležna pozornosti njihove pozornosti.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila izkoristit otroke za potešitev mojih potreb po pozornosti, dotikih in objemih. Ko se zavem, da izkoriščam otroke za potešitev mojih potreb po pozornosti, dotikih in objemih, se ustavim in diham. Zavedam se, da so otroci nezaščiteni in če v njihovi bližini nisi kot čustveno stabilna oseba, potem jim lahko narediš več škode kot koristi. Zavezujem se, da se z otroci ne družim zaradi potešitve mojih potreb, ampak ker jih lahko kaj naučim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati, da če omenim v povezavi z otroci dotike in objeme, da to drugi ljudje smatrajo takoj kot pedofilijo ali kot človeka, ki izkorišča otroke. Ko se zavem, da mislim/predvidevam, da če omenim v povezavi z otroci dotike in objeme, da to drugi ljudje smatrajo takoj kot pedofilijo ali kot človeka, ki izkorišča otroke, se ustavim in diham. Zavedam se, da je to moje prepričanje, saj če ne bi bilo, me to ne bi motilo in tega ne bi predvidevala. Kot dotike smatram tudi držanje za roko, objemi pa so objemi. Zavezujem se, da če nekaj predvidevam, da to moti samo mene in ni nujno da tudi okolico.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila igrati se z otroci, ker od njih dobim več pozornosti kot od odraslih. Ko se zavem, da se igram z otroci, ker od njih dobim več pozornosti kot od odraslih, se ustavim in diham. Zavedam se, da se starejši od mene ne ukvarjajo z mano, ker nisem njihova generacija, sem pa dovolj dobra za varstvo otrok, ter še všeč mi je to početje. Zavezujem se, da bom počela kar me veseli in kakor se najbolje počutim še naprej.

sobota, 28. marec 2015

87. dan: Pozornost 9

Danes pa sem sama namenila pozornost drugim, nekaj se je dogajalo okoli mene in to je bilo dovolj za uživanje. Doma imamo parček živali. Žal nisem prepričana ali sta gosi ali raci, zato sta gagici, ker se tako oglašata. Vem, da moje poimenovanje ni realno, ampak če nisi prepričan, pač nisi prepričan in se moraš znajti po svoje. Ali pa najti nekoga, ki pozna in ti pove. No, ponavadi ju imamo zaprta v ogradi, ker drugače je vse od drekov, vendar danes sem ju spustila, ker je zaradi dežja na sosedovem vrtu luža in sta uživala v njej. Ko sem ju podila v lužo, sta se lovila in tavala malo sem malo tja, vendar nazadnje sta prišla in nato sem ju opazovala kako sta plavala in uživala v in ob vodi.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila poimenovati ju kot gagice, ker to ni realno poimenovanje. Ko se zavem, da ju poimenujem gagice, ker to ni realno poimenovanje, se ustavim in diham. Zavedam se, da si delam škodo s takim poimenovanjem, vendar ne vem kako naj ju kličem. Zavezujem se, da bom našla kaj sta in ju začela klicati pravilno.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila uživati v gledanju njunega uživanja ob vodi in v vodi. Ko se zavem, da uživam v gledanju njunega uživanja ob vodi in v vodi, se ustavim in diham. Zavedam se, da bi lahko uživala tudi kako drugače, ne zaradi opazovanja živali v uživanju. Zavezujem se, da bom delala stvari v katerih bom uživala sama, brez gledanja drugih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da sem spoznala njun karakter in strah, saj vsakič, ko vidita psa pobegneta iz luže razen če sem jaz v bližini. Ko se zavem, da verjamem, da sem spoznala njun karakter in strah, saj vsakič, ko vidita psa pobegneta iz luže razen če sem jaz v bližini, se ustavim in diham. Zavedam se, da ne morem prepoznati njunega karakterja in strahu, zakaj pa zbežita zaradi psa pa tudi ne morem vedeti. Zavezujem se, da ne bom sklepala o njunih lastnostih na podlagi umika pred določeno živaljo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da je gledanje živali dajanje ali sprejemanje pozornosti. Ko se zavem, da verjamem, da je gledanje živali dajanje ali sprejemanje pozornosti, se ustavim in diham. Zavedam se, da živali ne zanimam, prav tako pa jih ne zanima moje počutje. Zavezujem se, da ločim med dajanjem in sprejemanjem pozornosti pri živalih in ljudeh.

petek, 27. marec 2015

86. dan: Pozornost 8

Včasih si človek želi pozornosti, spet drugič pa mu ljudje posvečajo preveč pozornosti, čeprav tega noče. Ponavadi je tako, da ko si slabe volje in si želiš miru, da takrat vse zanima kako si, ter zakaj si tako slabe volje. Ravno zato sem takrat, ko sem se dolgočasila pričela z negativnimi stavki in vsi so se mi posvetili in me tolažili, ter mi hoteli pomagati. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila izkoriščati druge, kateri so mi hoteli ponuditi pomoč, sama pa sem jih izkoristila za preganjanje dolgčasa in se z veliko ljudmi celo skregala. Ko se zavem, da izkoriščam druge, kateri so mi hoteli ponuditi pomoč, sama pa sem jih izkoristila za preganjanje dolgčasa in se z veliko ljudmi celo skregala, se ustavim in diham. Zavedam se, da to sploh ni dobro, ker vedno znova in znova iščem nekoga, ki bi zapolnil čas, katerega bi lahko si sama koristno zapolnila. Zavezujem se, da sama pri sebi najdem stvari in jih počnem, da si zapolnim čas.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati ljudi okoli sebe, ter jih prostiti za pomoč, saj si tako ljudje raje vzamejo čas za pogovor. Ko se zavem, da iščem ljudi okoli sebe, ter jih prosim za pomoč, saj si tako ljudje raje vzamejo čas za pogovor, se ustavim in diham. Zavedam se, da ljudje radi priskočijo na pomoč, vendar to je najslabši način za iskanje pozornosti, saj če ti pomagajo nekajkrat in ni učinka, potem ti, ko resnično potrebuješ ne pomagajo več. Zavezujem se, da ne iščem pozornost skozi navidezno pomoč, ker je to navadno izsiljevanje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati, da ljudje pomagajo radi ljudem v težavah. Ko se zavem, da predvidevam, da ljudje pomagajo radi ljudem v težavah, se ustavim in diham. Zavedam se, da ljudje radi pomagajo če lahko pomagajo z nasveti, ali pa če človek resnično potrebuje pomoč. Zavezujem se, da delujem po principu najboljše za vse in ne iščem pomoči, ko je resnično ne potrebujem.

četrtek, 26. marec 2015

85. dan: Pozornost 7

In potem se začnem spraševati, zakaj sploh tako iščem pozornost in si želim pozornosti. Veliko sem že povedala in predelala, vendar ne vem če sem zadela že bistvo. Veliko je osebno mnenje in počutje. Če se počutiš dobro v svoji koži ne potrebuješ pozornosti drugih. Prav tako iščem izgovore v horoskopu, saj sem po horoskopu levinja. Človek, ki je po horoskopu lev, naj bi bil rad v središču pozornosti, saj je ognjeno znamenje. Vendar obenem jaz sem in nisem levinja. Rada sem v središču pozornosti, vendar samo takrat, ko mi to ugaja, to pa je med ljudmi, katere poznam.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati, da potrebujem pozornost zato, ker tako piše v horoskopu. Ko se zavem, da razmišljam, da potrebujem pozornost zato, ker tako piše v horoskopu, se ustavim in diham. Zavedam se, da horoskop je daleč od realnosti in da čeprav tam piše, da so ljudje takega znamenja taki, drugačnega pa drugačni, da to v resnici ne drži, saj se karakter in lastnosti lahko spreminjajo z zavedanjem sebe. Zavezujem se, da ne bom več gledala na horoskop, kot da drži kot pribito.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati/verjeti, da je lastnost posameznika določena s horoskopom. Ko se zavem, da predvidevam/verjamem, da je lastnost posameznika določena s horoskopom, se ustavim in diham. Zavedam se, da je posameznik s čustveno stabilnostjo sposoben spremeniti svoje osnovne lastnosti, ter spremeniti karakter. Zavezujem se, da se ne zanašam na horoskop in kaj piše v njemu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da če piše v horoskopu, da moram biti v središču pozornosti, da v resnici moram biti. Ko se zavem, da verjamem, da če piše v horoskopu, da moram biti v središču pozornosti, da v resnici moram biti, se ustavim in diham. Zavedam se, da so horoskopi so narejeni zato, da ljudi, ki so rojeni v podobnem obdobju, dajejo v kalupe, da se jim lahko določi lastnosti. Zavezujem se, da se ne obnašam tako, kot piše v horoskopu, ker mi se ni potrebno tako obnašati.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da če za moj znak pišejo neke lastnosti, da to zagotovo drži zame. Ko se zavem, da verjamem, da če za moj znak pišejo neke lastnosti, da to zagotovo drži zame, se ustavim in diham. Zavedam se, da če bi prebrali lastnosti vseh znamenj in ne bi vedeli katero znamenje smo, bi se našli z našimi lastnostmi v vseh znamenjih. Ker vemo katero znamenje smo, se poosebimo s tem znamenjem in prevzamemo lastnosti, ki pripadajo temu znamenju. Zavezujem se, da se  ne obnašam tako, kot mi piše, ampak kot sama čutim da je prav.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila brati horoskop in se obnašati tako, kot piše za moje znamenje v njemu, ter iskati pozornost, čeprav tega sploh nočem in ne potrebujem. Ko se zavem, da berem horoskop in se obnašam tako, kot piše za moje znamenje v njemu, ter iščem pozornost, čeprav tega nočem in ne potrebujem, se ustavim in diham. Zavedam se, da je vsak človek unikat, ter tudi če so isto po horoskopu so zelo različni med seboj. Zavezujem se, da se obnašam tako kot čutim in ne tako, kot mi piše.

sreda, 25. marec 2015

84. dan: Pozornost 6

Včasih sem tudi sita pozornosti nekaterih oseb, katere ne morem spravit na nivo, kateri jim pripada, saj od mene želijo veliko več, kot zmorem in sem jim pripravljena dati. So ljudje, ki bi se kar naprej radi pogovarjali z mano o stvareh, o katerih nimam niti jaz niti oni niti malo znanja. Želeli bi govoriti osebne stvari, me osvajajo in govorijo kako sem jim všeč in podobne stvari. Vendar jaz takih ljudi ob katerih se počutim nelagodno in s katerimi ne najdem skupne točke ne morem sprejeti zelo blizu, saj če mi je nelagodno pogovarjati se z nekaterimi ljudmi, porabljam energijo in se sekiram zaradi tega.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razlikovati med ljudmi, kateri so mi všeč in kateri mi niso všeč, vendar ne vizualno, ampak kako se počutim v njihovi bližini. Ko se zavem, da razlikujem med ljudmi, kateri so mi všeč in kateri mi niso všeč, vendar ne vizualno, ampak kako se počutim v njihovi bližini, se ustavim in diham. Zavedam se, da tako ločevanje ni ravno najboljše, vendar drugače kot tako ne morem funkcionirati, saj me ljudje, ki so vsiljivi ovirajo in preprečujejo moje osebno napredovanje, ki bi bilo hitrejše če jih ne bi bilo in ko bi bila čustveno stabilna bi se posvetila še tem ljudem in jim povedala kar mislim, brez olepšav in opravičevanja. Zavezujem se, da ljudem povem kaj mislim o njih in jim razložim tako mislim o njih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se sekirati zaradi ljudi, s katerimi se ne razumem in zaradi njih v sebi ustvarjam stanje, zaradi katerega brez veze trošim svojo energijo. Ko se zavem, da se sekiram zaradi ljudi, s katerimi se ne razumem in zaradi njih v sebi ustvarjam stanje, zaradi katerega brez veze trošim svojo energijo, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem za vse reakcije v sebi do kogarkoli kriva samo in edino sama, prav tako pa lahko tudi sama s pomočjo tega, da se umirim in čustveno stabiliziram preprečim reakcije, ki bi nastale, če se nebi umirila in čustveno stabilizirala. Zavezujem se, da kot čustveno stabilen človek lahko komuniciram s komerkoli.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila bežati in se skrivati pred ljudmi, ki gojijo kakršnakoli čustva do mene. Ko se zavem, da bežim in se skrivam pred ljudmi, ki gojijo kakršnakoli čustva do mene, se ustavim in diham. Zavedam se, da kot čustveno stabilen človek lažje razložim sočloveku, kateri hoče od mene karkoli povezanega s čustvi, da jaz tega ne morem jim dajati, ker pač razmišljam in delujem drugače. Zavezujem se, da razložim ljudem, kaj lahko pričakujejo od mene.

torek, 24. marec 2015

83. dan: Pozornost 5

Tokrat bom se ustavila pri tem samoodpuščanju in ga razdelala in predelala:

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/razumeti/predvidevati, da tudi sedaj, ko sem odrasla, da mi morajo drugi kazati da me imajo radi z darili, ter tudi s pozornostjo.

To je popolnoma in samo moje prepičanje, ki nima nobene veze z realnosti. Obenem ko iščem na eni strani pozornost, jo na drugi strani zavračam, ter se igram igro osvajanja, čeprav z osebo s katero flirtam v resnici nočem nič drugega kot to, kar se dogaja sedaj in mi pozornost te osebe ugaja.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati/verjeti da potrebuješ kogarkoli ob sebi, ki bi ti dajal darila in pozornost. Ko se zavem, da mislim/predvidevam/verjamem da potrebujem kogarkoli ob sebi, ki bi mi dajal darila in pozornost, se ustavim in diham. Zavedam se, da si vse to kar iščem pri drugih lahko dam sama. Zavezujem se, da se sama trudim za svoje ugodje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila flirtati z osebo, čeprav z njo ne bi imela nič, to pa delam samo zato, ker mi posveča pozornost. Ko se zavem, da flirtam z osebo, čeprav z njo ne bi imela nič, to pa delam samo zato, ker mi posveča pozornost, se ustavim in diham. Zavedam se, da bi morala se odločiti in povedati tej osebi kaj mislim imeti in česa noče imeti z njo. Ni lepo, da jo zavajam, vendar mi godi njegova pozornost. Zavezujem se, da se odločim in mu povem kaj hočem od njega.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila igrati se z osebo kateri sem všeč, ter ga bom ko mu dam konec lahko prizadela, saj ne verjamem, da je dovolj čustveno stabilen. Ko se zavem, da se igram z osebo kateri sem všeč, ter ga bom ko mu dam konec lahko prizadela, saj ne verjamem, da je dovolj čustveno stabilen, se ustavim in diham. Zavedam se, da sama mislim, da je igrica nedolžna, ker sama ne čutim ničesar do te osebe, vendar zaradi določenih predsodkov nekako ne bi mogla biti v vezi s to osebo. Zavezujem se, da naredim konec mojim igricam.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti predsodke glede osebe, ker ima drugačno vero. Ko se zavem, da imam predsodke glede osebe, ker ima drugačno vero, se ustavim in diham. Zavedam se, da vera ni nobena ovira, vendar sama dokler ne poznam vere ali tradicije drugih se raje izogibam resni vezi ali čemurkoli povezano z vero in tradicijo. Zavezujem se, da ko spoznam človeka se pozanimam o veri in tradiciji in jo spoznam in sprejmem kakršnakoli že je.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila dajati veliko vlogo pozornosti, katere sploh ne potrebujem, dokler se ne naučim dajati jo sama sebi. Ko se zavem, da dajem veliko vlogo pozornosti, katere sploh ne potrebujem, dokler se ne naučim dajati jo sama sebi, se ustavim in diham. Zavedam se, da lepo je biti v središči pozornosti, vendar še lepše je, ko sam sebe obdaš z malimi pozornostmi, ki ne stanejo nič. Pozornost je lahko sprehod v dežju, sprehod, ali pa da počnem nekaj, kar me veseli. Zavezujem se, da si dajem pozornost, saj si jo znam dajati.

ponedeljek, 23. marec 2015

82. dan: Pozornost 4

Ker je bilo nato nekaj zelo podobnih samoodpuščanj, sem si izbrala tega:

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti željo po dotikih.

Dotiki so zame zelo pomembni, posebno dotiki ljudi, saj ostalih dotikov imam dovolj. Tudi z dajanjem in prejemanjem dotikov iščemo in dajemo in sprejemamo pozornost. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razumeti človeški dotik kot nekaj več, kot vse ostale dotike. Ko se zavem, da razumem človeški dotik kot nekaj več, kot vse ostale dotike, se ustavim in diham. Zavedam se, da vsi dotiki so enaki, ali je dotik vetra, sonca, vode, obleke ali roke sočloveka. Zavezujem se, da jemljem vse dotike kot enakovredne.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila želeti si človeškega dotika. Ko se zavem, da si želim človeškega dotika, se ustavim in diham. Zavedam se, da so vsi dotiki enaki, vendar ko se te dotakne drugi človek, je vmes drugačna energija, drugačni občutki, dotik je drugačen, lahko je nežen ali grob, kakršnega si želimo. Zavezujem se, da je lepo čutiti človeški dotik, vendar si ga ne želim tako močno.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila jemati dotike kot nekaj pomembnega, kot pokazatelj, da te ima nekdo rad, te spoštuje in podpira. Ko se zavem, da jemljem dotike kot nekaj pomembnega, kot pokazatelj, da te ima nekdo rad, te spoštuje in podpira, se ustavim in diham. Zavedam se, da dokler se ne bom imela rada sama sebe, me ne bo nihče imel rad, spoštovanje si moram pridobiti z zgledom, podporo pa z dejanji, kateri se ujemajo z mojimi besedami in načrti. Zavezujem se, da govorim tisto kar mislim, ter delam tisto kar govorim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati, da me imajo ljudje nasprotnega spola radi, če in ko se me dotikajo, ter me božajo in ljubkujejo. Ko se zavem, da razmišljam, da me imajo ljudje naspreotnega spola radi, če in ko se me dotikajo ter me božajo in ljubkujejo, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem lahko v očeh nasprotnega spola zanimiva tudi če se me ne dotaknejo, ter me inajo radi brez božanja in ljubkovanja, saj najpomembnejše je spoštovanje. Zavezujem se, da dotike ne bom povezovala z imeti rad.

nedelja, 22. marec 2015

81. dan: Pozornost 3

Moje drugo samoodpuščanje se je glasilo: 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti željo po pozornosti oseb nasprotnega spola, katere so mi všeč in bi jih lahko sprejela kot partnerja.

Na vse pretege namreč išče nekoga, ki bi me podpiral pri mojih željah in potrebah, katere nočem in ne znam izpolniti sama, ter se trudim, da ne bi bila več samska, ampak da bi si našla enega partnerja, kar pa s trenutnim mišljenjem in razmišljanjem ni mogoče.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati partneja, čeprav vem, da še nisem dovolj čustveno stabilna, da bi razmišljala o partnerski vezi. Ko se zavema, da iščem partnerja, čeprav vem, da še nisem dovolj čustveno stabilna, da bi razmišljala o partnerski vezi, se ustavim in diham. Zavedam se, da imam veliko problemov sama s seboj in da jih moram prvo razčistiti pri sebi, šele nato pa lahko pričnem z iskanjem partnerja, katerega si tako želim. Zavezujem se, da pričnem z iskanjem partnerja ko bom dovolj čustveno stabilna.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti potrebo po tem, da povečano komuniciram z ljudmi nasprotnega spola, ki me privlačijo. Ko se zavem, da imam potrebo po tem, da povečano komuniciram z ljudmi nasprotnega spola, ki me privlačijo, se ustavim in diham. Zavedam se, da imam strahove, da ne bom našla primernega partnerja in ostala sama, samo zato, ker se nimam sama dovolj rada. Ko bom prešla to fazo, potem ne bom potrebovala, pozornosti drugih, saj bom si jo lahko dala sama sebi dovolj. Prav tako mi ne bo več dolgčas. Zavezujem se, da se prepustim toku dogajanj in se imam rada samo sebe.

Odpustim si, da sem sprejela in is dovolila razmišljati, da potrebujem druge, da me bodo imeli radi, čeprav sama sebe ne bom imela rada. Ko se zavem, da razmišljam, da potrebujem druge, da me bodo imeli radi, čeprav sama sebe ne bom imela rada, se ustavim in diham. Zavedam se, da če se ne bom imela rada sama sebe, me ne bo nihče imel rad, saj samo s tem, ko imam rada samo sebe naredim največ zase. Veliko ljudi misli, da imeti rad samega sebe, da je to egoistično dejanje, vendar če nimaš rad sebe, ter pričakuješ od drugih, da te imajo radi, je to še bolj egoistično. Zavezujem se, da ne silim in ne delujem tako, da me imajo drugi radi, če se nimam rada sama sebe.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila vsiljevati drugim, da se pogovarjajo z mano samo zato, ker iščem pozornost, mi je dolgčas, se mi ne da delati nič drugega in podobno, kar bi lahko rešila že sama, če bi se imela rada in si posvečala dovolj pozornosti. Ko se zavem, da vsiljujem drugim, da se pogovarjajo z mano samo zato, ker iščem pozornost, mi je dolgčas, se mi ne da delati nič drugega in podobno, kar bi lahko rešila že sama, če bi se imela rada in si posvečala dovolj pozornosti, se ustavim in diham. Zavedam se, da je moj problem ta, da ne prenesem sama sebe, se nimam rada, si ne posvečam dovolj pozornosti, vse to pa zato, da od drugih slišim lepe besede, pohvale in podobne stvari, ki jih nisem bila deležna v družini. Zavezujem se, da prepoznam svoje prave in realne lastnosti in se vidim takšno kot sem v resnici, ne pa takšno, kot me vidijo drugi.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila da so mi drugi vsiljevati njihovo mnenje in kako sem nič vredna, lena, neumna in podobno. Ko se zavem, da so mi drugi vsiljevali njihovo mnenje in kako sem nič vredna, lena, neuna in podobno, se ustavim in diham. Zavedam se, da to je samo njihovo mnenje, ter so me na tak način skušali opozoriti in spodbuditi, da delam drugače, kot sem delala do takrat, ko so to omenili, venar sem jaz to vzela za nekaj grdega in nadaljevala z istimi vedenjskimi vzorci. Zavezujem se, da premislim kaj je želel človek povedati z negativnimi besedami, mogoče je ravno drugo, kot je slišati.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila da se počutim dobro, ko me ljudje nasprotnega spola hvalijo, da kako sem lepa, pametna in podobno, ker teh besed nisem navajena in jih rada slišim, zato pa iščem pozornost pri ljudeh, pri katerih se čutim sprejeta in mi dajo vedeti, da sem jim enakovredna in mi ne govorijo negativnih besed. Ko se zavem, da se počutim dobro, ko me ljudje nasprotnega spola hvalijo, da kako sem lepa, pametna in podobno, ker teh besed nisem navajena in jih rada slišim, zato pa iščem pozornost pi ljudeh, pri katerih se čutim sprejeta in mi dajo vedeti, da sem jim enakovredna in mi ne govorijo negativnih besed, se ustavim in diham. Zavedam se, da iščem potrditev določenih lastnosti, za katere nisem prepričana da jih imam, ali pa so me drugi prepričevali da jih nimam, pri ljudeh, ki so mi simpatični in upam na njihovo pozornost, podporo in odobravanje. Zavezujem se, da se imam rada sama sebe, ter sama pri sebi odkrijem resnične moje lastnosti in jih pokažem ali skrijem.

sobota, 21. marec 2015

80. dan: Pozornost 2

Včeraj sem na hitro preletela kje so lahko vzroki za moje iskanje pozornosti. Danes bom s tem nadaljevala. 

Kot prvo sem napisala: Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti željo po pozornosti.

S pozornostjo ni ničesar narobe, če veš zakaj jo želiš in če se tega tudi zavedaš. Sama iščem pozornost nezavedno, ko se tega zavem, pa je že prepozno.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati pozornost pri vseh ljudeh, ki so mi bili na voljo. Ko se zavem, da iščem pozornost pri vseh ljudeh, ki so mi na voljo, se ustavim in diham. Zavedam se, da ljudje okoli mene nimajo časa še zame in za moje probleme, ki včasih sploh niso problemi, ampak delam ponavadi iz muhe slona. Zavezujem se, da ne iščem pozornosti pri vseh ljudeh.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati pozornost nekaterih ljudi, obenem pa se nelagodno počutitit v krajših pogovorih z drugimi ljudmi. Ko se zavem, da iščem pozornost nekaterih ljudi, obenem pa se nelagodno počutim v krajših pogovorih z drugimi ljudmi, se ustavim in diham. Zavedam se, da tako ljudi ločujem na pomembnejše in manj pomembne, kar pa se ne bi smelo dogajati. Do vseh ljudi se moram obnašati enakovredno in vse ljudi jemati kot enakovredne meni. Ne smem več početi tega, da tiste ljudi, ki jih poznam dalj časa "maltretiram" s svojimi problemi in težavami, spet drugih pa se ne upam niti pozdravit, ker jih še ne poznam. Zavezujem se, da bom imela zaupanje vase in se ne bom bala pogovarjati se z neznanimi ljudmi, ter pustila ljudi, ki se nočejo pogovarjati z mano pri miru.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati/verjeti da "maltretiram" ljudi s svojimi problemi in težavami, ker si to želim in ne znam drugače. Ko se zavem, da mislim/predvidevam/verjamem da "maltretiram" ljudi s svojimi problemi in težavami, ker si to želim in ne znam drugače, se ustavim in diham. Zavedam se, da ničesar ne delam zaradi tega, ker si to želim, veliko pa delam, ker ne znam drugače, kar pa lahko spremenim. Zavezujem se, da se opazujem, odkrivam svoje napake in jih odpuščam, spreminjam in popravljam.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila govoriti drugim o svojih problemih. Ko se zavem, da govorim drugim o svojih problemih, se ustavim in diham. Zavedam se, da moji problemi so samo moji in edino jaz sama jih lahko rešim. Zavezujem se, da drugih en obremenjujem s svojimi problemi.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razumeti pozornost, da daš trenutek svojega časa nekomu drugemu, oziroma iskati pozornost, da si želiš biti viden. Ko se zavem, da razumem pozornost, da daš trenutek svojega časa nekomu drugemu, oziroma iskati pozornost, da si želiš biti viden, se ustavim in diham. Zavedam se, da moje razumevanje izraza pozornost ni popolno, zato se je najbolje naučiti izraz iz SSKJ. Zavezujem se, da uporabljam izraz pozornost na način, kot piše v SSKJ, to pa je: pozornost pozórnost  -i ž (ọ́1. zavestna (miselna) zbranost: pozornost poslušalcev je popustila; odvrniti, preusmeriti pozornost; to delo zahteva posebno pozornost; študiju je posvečal veliko pozornost 2. povečano zanimanje, zavzetost za kaj: posvečati čemu pozornost; pritegniti, vzbuditi pozornost; ta slikar je vreden večje pozornosti; splošna pozornost / biti središče, v središču pozornosti 3. kar kaže, izraža skrb, zavzetost za koga: njegova pozornost jo je ganila; izkazati komu pozornost; ekspr. obsipati koga s pozornostjo; biti deležen posebne pozornosti / pridobil jo je z majhnimi pozornostmi

petek, 20. marec 2015

79. dan: Pozornost

O tem sem že pisala, že predelovala, vendar se vedno znova in znova vračam k tej temi. Opažam, da je to moja šibka točka, saj kar naprej iščem in si želim pozornosti, čeprav se velikokrat ne zavedam, da si jo tako želim. Vendar bolj ko se poglabljam, bolj imam občutek, da de za to mojo željo po pozornosti skriva nekaj drugega, nekaj močnejšega, neka večja želja. To ugotavljam zaradi želje po pozornosti določenih oseb.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti željo po pozornosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti željo po pozornosti oseb naspreotnega spola, katere so mi všeč in bi jih lahko sprejela kot partnerja.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti željo po partnerju, čeprav še nisem zrela in sposobna imeti partnerskega odnosa.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti željo po partnerju, čeprav bi si bila lahko sama sebi najboljši partner, kar se tudi zavedam.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila sovražiti sebe in upala, da bodo drugi imeli radi mene.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti željo po dotikih.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti željo da bi čutila, da sem ljubljena.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imela žejlo, da bi začutila, da me imajo starši radi, saj so to, da da me imajo radi, kazali z darili.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/razumeti/predvidevati, da tudi sedaj, ko sem odrasla, da mi morajo drugi kazati da me imajo radi z darili, ter tudi s pozornostjo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila želeti pozornost drugih, čeprav si jo lahko dam tudi sama. Ko se zavem, da si želim pozornost drugih, čeprav si jo lahko dam sama, se ustavim in diham. Zavedam se, da nihče mi ne more dati toliko pozornosti kot si jo želim, ter mi je ne more dati takrat, ko si jo želim. Zavezujem se, da dajem pozornost sama sebi.

četrtek, 19. marec 2015

78 dan: Iskanje izgovorov

Ponovno iščem izgovore, da se lahko obnašam tako, kot se. Namreč ponovno mislim na smrt. Moji izgovori pa iščejo vzroke, ki so in niso povezani z mano, in sicer hormone. Da, za svoje počutje krivim molekule. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila obdolževati hormone za moje počutje. Ko se zavem, da obtožuujem hormone za moje počutje, se ustavim in diham. Zavedam se, da če bi bila dovolj čustveno stabilna, mi tudi hormoni ne bi prišli do živega. Že veliko časa opažam, da sem v prvih dneh, ko dobim mesečno perilo bolj občutljiva in nestrpna do drugih, prepirljiva in podobno. Zavezujem se, da delam na sebi in na svoji čustveni stabilnosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti prepričana v to, da lahko hormoni tako upravljajo z mojim počutjem. Ko se zavem, da sem prepričana v to, da lahko hormoni tako upravljajo z mojim počutjem, se ustavim in diham. Zavedam se, da hormoni zelo močno vplivajo, vendar če se zavem in dojamem, da upravljajo z mano, potem jim lahko tudi preprečim, da bi upravljali z mano in sem sama odgovorna za svoje telo. Zavezujem se, da ne posvečam več toliko pozornosti na hormone in ko divjajo jih obvladujem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati izgovore, da so hormoni krivi za moje razmišljanje in željo po smrti in da je to v tem obdobju normalno. Ko se zavem, da iščem izgovore, da so hormoni krivi za moje razmišljanje in željo po smrti in da je to v tem obdobju normalno, se ustavim in diham. Zavedam se, da so krivi hormoni za to, vendar ker se taga zavedam, bi morala ozavestiti zakaj si to sploh želim in kako ustaviti tako razmišljanje. Zavezujem se, da bom našla vzroke negativnemu razmišljanju. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti nestrpna, živčna in čutiti kako mi razbija srce, ko mi je sogovornik na skypu povedal, da se bo najinemu pogovoru še nekdo priključil. Ko se zavem, da sem nestrpna, živčna in čutim kako mi razbija srce, ko mi sogovornik na skypu pove, da se bo najinemu pogovoru še nekdo priključil, se ustavim in diham. Zavedam se, da se mora sogovornik tej osebi javiti, ker poslovno sodelujeta, vendar je bilo veliko presenečenje, ker je bila nova oseba dodana, čeprav sem najprej pomislila, da bo spogovornik se poslovil od mene, da se bo javil tej osebi. Ravno zaradi poslovne povezanosti med tema osebama tudi taka moja reakcija. Zavezujem se, da so vsi ljudje enakovredni in jih kot take tudi sprejemam. 

torek, 17. marec 2015

77. dan: Strah pred neuspehom 2

Še nekaj ur in začel se bo dogodek, ko ga pričakujem že nekaj mesecev, ter se ga hkrati bojim, da nisem primerna za udeležbo na tem dogodku. Ko sem se prijavila nanj, se mi je zdela cena ogromna, sedaj pa ko gledam, vidim, da je to zelo poceni. Spoznavanje novih ljudi, navezovanje stikov, novo znanje in seveda mala darilca so neprecenljiva stvar, ki se ti ne dogodi velikokrat v življenju. Torej pogum v roke in akcija, ampak kaj, ko se lahko zgodi toliko stvari.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti strah pred začetkom dogodka, katerega udeleženka sem in sem ga tako veselim in ga pričakujem.Ko se zavem, da imam strah pred začetkom dogodka, katerega udeleženka sem in se ga tako veselim in ga pričakujem, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem nabita s čustvi in pričakovanji in nestrpnostjo, za kar bi bilo bolje, da ničesar tega naštetega sploh ne bi bilo. Vse to me ovira, da se prepustim samemu dogodku in se skoncentriram na stvari, ki se bodo resnično zgodile, ter pozabim na vse ostalo, ki se ne bo zgodilo. Če nečesa ne pičakuješ ne moreš potem gojiti čustev, če se nekaj zgodi ali ne zgodi. Zavezujem se, da ničesar ne pričakujem, saj tako se mi ne more zgoditi nepričakovano, se samo zgodi.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti strah glede dogodka.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se veseliti dogodka.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila pričakovati dogodek.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti živčna, ker ne vem ali bom prišla dovolj hitro na dogodek.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti živčna, ker ne vem kako bo potekalo, čeprav ni pomembno in bom videla na samem dogodku.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati ali bo dovolj rdeče barve na meni, ker je to dress code.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati, ali bom oblečena dovolj poslovno.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmšljati, ali se barve ujemajo, ker ravno ne bo črn kostimček.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati, ali naj se oblečem to jakno, ker sem bila v njej že ko je bila neka otvoritev in je bila tam tudi neka oseba, ki bo tudi tu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati o stvareh, ki še malo niso pomembne. Ko se zavem, da razmišljam o stvareh, ki še malo niso pomembne se ustavim in diham. Zavedam se, da če se prepustim toku dogajanj, da se bo izšlo tako kot bi si želela, ali pa še bolje. Zavezujem se, da se prepustim toku dogajanj.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati, da si bom naredila sramoto ali pa pokvarila to, kar sem pričela. Ko se zavem, da razmišljam, da si bom naredila sramoto ali pa pokvarila to, kar sem pričela, se ustavim in diham. Zavedam se, da nisem edina na začetku svoje poslovne poti in vsi imajo svoje vzpone in padce, če pa bom delala po pameti pa bom samo napredovala in bila tako sijajna, kot sem v resnici. Zavezujem se, da sem taka kot sem v resnici in pokažem sebe v najlepši luči.

petek, 13. marec 2015

76. dan: Strah pred neuspehom

Pred meseci sem ustanovila podjetje, ker sem si močno želela biti samostojna in sem vedela, da v nasprotnem primeu ne bom dobila službe. Čeprav se nisem izobraževala v tej smeri, sem odprla podjetje, kjer si želim izvajati kuharske delavnice pri stranki na domu, ali v kakšnem prostoru namenjenemu za kuhanje. Veselim se kuhanja, saj obožujem, obenem pa me je tudi strah, da nisem dovolj dobra. No, to kar sem napisala zgleda, da do sedaj nisem delala še nič. Naj povem, da sem delala in sicer v gostinstvu, vendar ne ravno po moji želji.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da me premaga strah, da nisem dovolj dobra, da bi zmogla narediti delavnico in jo voditi. Ko se zavem, da me premaga strah, da nisem dovolj dobra, da bi zmogla narediti delavnico in jo voditi, de ustavim in diham. Zavedam se, da če sem pred časom že imela delavnice z otroci, da mi bo uspelo tudi z odraslimi, damo prilagotiti se moram njihovim potrebam. Zavezujem se, da bom zbrala pogum in uspela.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne zaupati sebi, da sem sposobna izvesti to, kar sem si zamislila. Ko se zavem, da ne zaupam sebi, da sem sposobna izvesti to, kar si zamislim, se ustavim in diham. Zavedam se, da pred izvedbo me zadržuje strah, katerega imam. Zavezujem se, da sem spozobna izvesti in izvajam delavnice.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila imeti strah pred vodenjem kuharske delavnice. Ko se zavem, da imam strah pred vodenjem kuharske delavnice, se ustavim in diham. Zavedam se, da strah bo prisoten, če se ne bom popolnoma pripravila in zaupala sama sebi. Zavezujem se, da se pripravim, osvobodim predsodkov in nastopim sproščena.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila zavlačevati s pripravami na delavnice in oglaševanjem le teh, saj sem sebe prepričevala, da nisem dovolj dobra in odlašala s tem. Ko se zavem, da zavlačujem s pripravami na delavnice in oglaševanjem le teh, saj sem sebe prepričala, da nisem dovolj dobra in odlašala s tem, se ustavim in diham. Zavedam se, da če ne bom se pripravila in izpeljala prve delavnice od začetka do konca, ne bom nikoli vedela, ali sem dobra ali ne. Narediti moram prvi in najbolj konkreten korak in zaorati v ledino, saj brez tega ne bo nič. Zavezujem se, da se pripravljam na delavnice in jih izvajam.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati/verjeti, da če bom naredila eno reklamo ali dve, da me bodo ljudje že poznali in se hoteli učiti kuhanja pri meni. Ko se zavem, da mislim/predvidevam/verjamem, da če naredim eno reklamo ali dve, da me bodo ljudje že poznali in se hoteli učiti kuhanja pri meni, se ustavim in diham. Zavedam se, da nič ne pride na lahko, da se je potrebno potruditi za vse, za vsako malenkost, da je konkurenca huda in boj za stranke velik. Zavezujem se, da bom povečala oglaševanje in večkrat objavila na spletni in facebook strani.

četrtek, 12. marec 2015

75. dan: Konec zaupanja

Gledala sem predavanje o medvrstniškem nasilju, ter vnjemu so omenili tudi spletno nasilje. Ugotovila sem, da to, kar sem imela za nekaj čisto drugega, da je v resnici bilo čisto pravo spletno nasilje. In zaradi tega se mi je izgubilo, sem izgubila zaupanje v ljudi. Kar nekaj časa sem se skrivala, vendar počasi ugotavljam, da to ni to. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti osebam, za katere sem prepozno ugotovila, da niso vredne zaupanja. Ko se zavem, da verjamem osebam, za katere sem prepozno ugotovila, da niso vredne zaupanja, se ustavim in diham. Zavedam se, da skoraj nobena oseba ni vredna mojega pravega zaupanja, ker jih večina gleda nase, ter samo in edino nase, na druge pa pozabi. Res je, da nihče ni popoln, vendar kako zaupati še komu, če sem se že velikokrat opekla. Zavezujem se, da zaupam samo tistim ljudem, ki so že dokazali zaupanje, pa še tem ne popolnoma.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati/trditi, da skoraj nobena oseba ni vredna mojega pravega zaupanja, te redke, ki pa jim zaupam, pa so še vedno na preizkušnji. Ko se zavem, da predvidevam/trdim, da skoraj nobena oseba ni vredna mojega pravega zaupanja, te redke, ki pa jim zaupam, pa so še vedno na preizkušnji, se ustavim in diham. Zavedam se, da ko je enkrat zaupanje porušeno, da ne zaupaš nikomur več, čeprav si želim partnerja, se zaradi porušenega zaupanja do moškega spola ne upam zaupati moškim, ne upam iti na zmenek in podobne stvari. Zavezujem se, da ne zaupam samo tisti osebi, do katere sem izgubila zaupanje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati/trditi, da večina ljudi gleda samo nase, ter pozabi na druge. Ko se zavem, da predvidevam/trdim, da večina ljudi gleda samo nase, ter pozabi na druge, se ustavim in diham. Zavedam se, da ljudje mislijo tudi na druge, jim pomagajo materialno in finančno, ampak če bi jih kdo hotel podkupiti, ali jim grozil, bi tudi izdali sočloveka. Zavezujem se, da pazim z besedami in govorim samo tisto, kar je res.

sreda, 11. marec 2015

74. dan: Levičarji in desničarji

Da ne bo pomote, naj povem, da pišem o ljudeh, ki pišejo z levo oziroma desno roko, vendar sem še vedno pod vtisom energij, ki so me preplavile, zato se ne spomnim prave besede. Pred časom sem se z nekom pogovarjala, če ve kaj o levičarjih in desničarjih, pa je rekel, da ne ve. Danes pa me je presenetl z informacijo, da je te podatke dobil preko portala. Zvedela sem, da je večina desnoročnih ljudi, usmerjena v um in/ali strukturo, medtem ko, so levoročni ljudje bolj usmerjeni v telo, čustva in/ali energijo. Ti podatki so v meni povzočili naval energije, ki se je pričela z jokom, kasneje pa se stopnjevala v hkratni smeh in jok. Počutila sem se, kot da bi našla manjkajoči košček, kateri pa je hkrati odprl nova vprašanja, vendar ta niso tako pomembna. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila obremenjevati se s tem, ali je prav. da se jokam in smejem. Ko se zavem, da se obremenjujem s tem, ali je prav, da se jokam in smejem, se ustavim in diham. Zavedam se, da se človek lahko smeje in joče, če je smeh in jok fizičnega izvora in ne čustvenega. V tem primeru sem se počutila preveč izpopolnjena, tako da sem mislila, da je to zaradi čustev, vendar obenem sem imela občutek, da je to fizičnega izvora. Zavezujem se, da delujem tako, da si ne lažem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila. da je um prevzel vlogo in začel postavljat nove teorije v moji glavi. Ko se zavem, da je um prevzel vlogo in začel postavljati nove teorije v moji glavi, se ustavim in diham. Zavedam se, da je bila reakcija zelo močna in je bilo veliko misli v moji glavi, poizkusila sem se posvetiti joku in smehu, ter tudi dihanju, pri katerm sem ugotovila, da je plitev in pospešen. Poizkusila sem se umiriti. Zavezujem se, da ko opazim, da um prevzema kontrolo, se umirim in diham.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila postavljati si nova in nova vprašanja, ko sem že dobila odgovor. Ko se zavem, da si postavljam nova in nova vprašanja, ko že dobim odgovor, se ustavim in diham. Zavedam se, da bom tako samo še bolj zmedena, kot sem že sedaj. Zavezujem se, da poizkusim razrešiti kar me mori.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti zmedena glede tega pod kaj spadam, saj sem se rodila kot levičarka in so me potem spreobrnili v desničarko. Ko se zavem, da sem zmedena glede tega pod kaj spadam, saj sem se rodila kot levičarka in so me spreobrnili v desničako, se ustavim in diham. Zavedam se, da nisem edina takšna in sem pač tako edinstvena kot vsak posameznik na tem planetu. Zavezujem se, da se ne oziram na to, s katero roko pišem ali jem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati vzrok/besedo, ki me je spravila v jok. Ko se zavem, da iščem vzok/besedo, ki me je spravila v jok, se ustavim in diham. Zavedam se, da me je v jok spravilo celotno besedilo, spoznanje, saj sem zaradi tega zadihala in čeprav mi ne pove veliko, sem veliko zvedela. Zavezujem se, da ne iščem vzroka, če ga vidim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila pomisliti na to, da me oseba, ki mi je posredovala to sporočilo, spoštuje in ima rada na nek način in ji nekaj pomenim. Ko se zavem, da pomislim na to, da me oseba, ki mi je posredovala to sporočilo, spoštuje in ima rada na nek način in ji nekaj pomenim, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem si lagala, da je samo spoznanje bistva povedanega vzrok za jok, ampak je tudi to, da me ima nekdo rad, da tej osebi nekaj pomenim. Zavezujem se, da si ne lažem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila si lagati, da je za jok krivo samo spoznanje. Ko se zavem, da sem si lagala, da je za jok krivo samo spoznanje, se ustavim in diham. Zavedam se, da z laganjem sama sebi si ničesar ne pomagam, vendar nisem tega storila za nalašč, ampak preprosto se nisem spomnila na te misli. Zavezujem se, da prej premislim in pogledam samoiskreno vase, preden kaj rečem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predstavljati, da je ta oseba to naredila, ker ji nekaj več pomenim. Ko se zavem, da si predstavljam, da je ta oseba to naredila, ker ji nekaj več pomeni, se ustavim in diham. Zavedam se, da temu ni tako in da je naredila zaradi tega, ker sem jo o tem pred časom spraševala in je danes imela možnost zvedeti to in je vprašala. Zavezujem se, da si ne predstavljam nekaj, kar ni realno.

torek, 10. marec 2015

73. dan: Čustva in čustvovanja 2

V prejšnjem blogu sem bila nejasna, saj se je kar nekaj bralcev obregilo, da se prepričujem, da poznam čustva. Da. Nisem prepričana da je to, kar poznam res to, kar naj bi bilo. Občutek imam, da ne poznam lepih čustev, da poznam samo negativna čustva, do katerih me je pripeljalo lastno doživljanje sveta. Vedno sem bila osamljena in žalostna. Pred pomembnimi prelomnicami sem živčna, ker ne vem ali bo šlo skozi ali ne, ter če gre, potem sem vesela. Ne morem reči, da sem srečna, ker ne vem ali je to kar čutim sreča ali ne. Vsa čustva so kratkotrajna, se zgodijo in kmalu zbledijo.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila občutiti čustveni primanjklaj. Ko se zavem, da občutim čustveni primanjkljaj, se ustavim in diham. Zavedam se, da tega ne morem trditi, saj poznam čustva, ker sem bila med ljudmi. Zavezujem se, da me ne bo več skrbelo glede čustvenega primanjkljaja.

Ospustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam čustva. Ko se zavem, da se prepričujem, da poznam čustva, se ustavim in diham. Zavedam se, da to, da poznam čustva je čiso normalno. Prav tako je čisto normalno izkazovanje čustev, vendar ko pride do izkazovanja čustev je treba odkriti vzroke zanje. Zavezujem se, da sem previdna pri izkazovanju čustev.

Odpustim si, da sem sprejala in si dovolila ne vedeti, kaj bi rada dosega sama s seboj in s tem iskanjem in zanikanjem čustev. Ko se zavem, da ne vem, kaj bi rada dosegla sama s seboj in s te iskanjem in zanikanjem čustev, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem trenutno v umu, ki me prepričuje v eno, rada bi dosega drugo in na koncu ne vem kaj bi rada dosegal. Zavezujem se, da se bom umirila, zadihala in se skoncentrirala na problem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da je kazanje čustev nekaj slabega. Ko se zavem, da se prepričujem, da je  kazanje čustev nekaj slabega, se ustavim in diham. Zavedam se, da čustva sama po sebi niso najboljša, ker nam pijejo življenjsko energijo, vendar če že pride do njih, se jih ni potrebno sramovati in skrivati, ampak ozavestiti in predelati. Zavezujem se, da bom ugotovila zakaj prihaja do čustev.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti skeptična glede poznavanja mojih čustev. Ko se zavem, da sem skeptična glede poznavanja mojih čustev, se ustavim in diham. Zavedam se, da je vsak človek unikat in vsak doživlja čustva drugače. Zavezujem se, da se ne oziram na druge glede poznavanja čustev.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da poznam večinoma negativna čustva, pozitivnih pa samo malo. Ko se zavem, da verjamem, da poznam večinoma negativna čustva, pozitivnih pa samo malo, se ustavim in diham. Zavedam se, da je vseeno koliko katerih čustev poznam. Kolikor poznam enih ali drugih je dovolj, celo rahlo preveč. Zavezujem se, da ne bom razmišljala koliko in katera čustva poznam.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila delovati izgubljeno in ne vedeti kaj bi rada dosegla s tem blogom. Ko se zavem, da delujem izgubljeno in ne vem kaj bi rada dosegla s tem blogom, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem se izgubila nekje v blogu in ne vem kako nadaljevati. Zavezujem se, da sem mirna in vidim cilj.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila počutiti prikrajšano za čustva. Ko se zavem, da se počutim prikrajšano za čustva se ustavim in diham. Zavedam se, da je moje prepričanje, da sem prikrajšana za čustva samo in edino v moji glavi. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila počutiti prikrajšano, ker nisem čutila materinske ljubezni. Ko se zavem, da se počutim prikrajšano, ker nisem čutila materinske ljubezni, se ustavim in diham. Zavedam se, da mi je bila materinska ljubezen pokazana in tudi dana, vendar je nisem zaznala ali pa sem to že pozabila.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila počutiti prikrajšano, ker sem bila večino časa sama. Ko se zavem, da sem počutim prikrajšano, ker sem bila večino časa sama, se ustavim in diham. Zavedam se, da še vedno sem bila dovolj v bližini drugih ljudi, da sem se tega naučila.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila skrivati čustva pred sabo in ne verjeti drugim, ki mi povedo, da jih imam. Ko se zavem, da skrivam čustva pred sabo in ne verjamem drugim, ki mi povedo, da jih imam, se ustavim in diham. Zavedam se, da drugi s pomočjo opazovanja hitreje opazijo moja čustva in čustvene izpade.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila zanikati sama sebi, da imam čustvene izpade. Ko se zavem, da zanikam sama sebi, da imam čustvene izpade, se ustavim in diham. Zavedam se, da bi sedaj jih počasi morala videti in preprečiti.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila verjeti, da je biti brez čustev nekaj slabega. Ko se zavem, da verjamem, da je biti brez čustev nekaj slabega, se ustavim in diham. Zavedam se, da sem vedno se počutila manj vredna, ker naj ne bi poznala vseh čustev, vendar sem odkrila, da temu ni tako in da tudi brez čustev je mogoče živeti in nisi robot, kot mislijo nekateri, saj se ni preprovedano smejati in jokati, vendar ne zaradi čustev. Zavezujem se, da sem ponosna nase, na svoje pluse in minuse, katerih v resnici ni in sem ravno taka, kot moram biti, popolna.

ponedeljek, 09. marec 2015

72. dan: Čustva in čustvovanja

Vedno sem govorila, da nimam čustev, da jih ne prepoznam, ne poznam in ne znam izkazovati. To je bilo moje trdno prepričanje. Imela sem občutek, da nimam nobenih čustev. Še vedno sem prepričana, vendar se sedaj zavedam, da je to samo v moji glavi. Sem več kot preveč čustvena, vendar se tega ne zavedam.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila sprejeti mišljenje, da nimam čustev in ne morem čustvovati, razen osnovna čustva. Ko se zavem, da mislim, da nima čustev in ne morem čustvovati, razen osnovna čustva, se ustavim in diham. Zavedam se, da čustva imam in tudi čustvujem, vendar ne zmorem vsa poimenovati, kar pa niti ni potrebno. Zavezujem se, da se ne sekiram zaradi primanjkljaja čustev in čustvovanja.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam samo nekatera čustva.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam veselje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam žalost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam razočaranje. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam gnus.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam pričakovanje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam nestrpnost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam potrtost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam osamljenost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam nesrečo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam presenečenje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam osamljenost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam pripadnost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam ujemanje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam bes.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam zamero.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam živčnost.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da poznam razburjenje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da potrebujem čustva, da normalno živim. Ko se zavem, da se prepričujem, da potrebujem čustva, da normalno živim, se ustavim in diham. Zavedam se, da čustva niso potrebna, za življenje, saj so čustva samo konflikt/razlika med pričakovanim in dejanskim/realnim stanjem. Zavezujem se, da bom pozorna na svoja čustva in jih počasi pričela zmanjševati.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se prepričevati, da moram čustvovati, saj s pozitivnimi čustvi pridobim energijo. Ko se zavem, da se prepričujem, da moram čustvovati, saj s pozitivnimi čustvi pridobim energijo, se ustavim in diham. Zavedam se, da temu ni tako, saj sem do sedaj ugotovila, če ne čustvujem, torej nisem ne v pozitivnih, ne v negativnih čustvih, da takrat imam še največ energije. Zavezujem se, da ko bom se zavedla, da prihajajo čustva, da bom pričela z dihanjem.

nedelja, 08. marec 2015

71. dan: Nazaj v realnost

Včeraj zvečer in danes dobršen del dneva se se počutila slabo, saj sem se včeraj skregala z neko osebo. Ta oseba mi je povedala nekaj stvari, katere nisem želela slišati in sicer zaradi več razlogov. Eden izmed razlogov, katerega sem takoj našla je utrujeno telo, katerega je preglasil um in nadvladal nad telesom. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, da je bil um močnejši kot telo. Ko se zavem, da je um močnejši od telesa, se ustavim in diham. Zavedam se, da če nisem dovolj močna, da utišam um z dihanjem, da je najbolje, da si spočijem telo in ne silim v družbo in odpiram teme, ki jih ne želim slišati. Zavezujem se, da umu ne bom pustila, da prevlada nad telesom.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila, siliti v teme, na katere odgovora nisem želela slišati. Ko se zavem, da silim v teme, na katere odgovora ne želim slišati, se ustavim in diham. Zavedam se, da nisem sposobna biti dovolj čustveno stabilna in reagiram v situacijah, ki mi niso najbolj všče in niso po mojem okusu. Zavezujem se, da bom premislila kaj rečem in kaj si želim slišati.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati, da sem premalo čustveno stabilna. Ko se zavem, da predvidevam, da sem premalo čustveno stabilna, se ustavim in diham. Zavedam se, da poznam vse trike in poznam vsa sredstva kako v danem trenutku utišati um in biti čustveno stabilna ko to potrebujem. Sem še v obdobju, ko se iščem in spoznavam principe in se še ne vidim kaj in kako počnem. Zavezujem se, da bom delala na čustveni stabilnosti in v primeru čustvene nestabilnosti dihala.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati, da sem v obdobju, ko se iščem, spoznavam principe in se še ne vidim kaj in kako počnem. Ko se zavem, da predvidevam, da sem v obdobju, ko se iščem, spoznavam principe in se še ne vidim kaj in kako počnem, se ustavim in diham. Zavedam se, da te misli/predvidevanja so samo v moji glavi in vsi principi so mi že poznani, vsaj toliko, da lahko zaznam prve signale, ki me pripeljejo do čustvene nestabilnosti in tudi sem se že pričela opazovat sebe in svoje telo, da zaznam kaj delam v nekem trenutku in kaj bi s tem dosegla. Zavezujem se, da se bom opazovala in poizkusila preprečiti moje odklope in čustvene nestabilnosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila iskati pozornost v nepravem trenutku, v zavedanju ali nezavedanju tega iskanja. Ko se zavem, da iščem pozornost v nepravem trenutku, ko se zavem ali nezavem tega iskanja, se ustavim in diham. Zavedam se, da se je težko zavedati trenutka, ki se ga na zaveš, vendar z opazovanjem sebe, ali pa če te drugi opozori na to potem ti mora biti jasno, da vseeno iščem pozornost, čeprav se sama tega v tistem trenutku ne zavem. Vem da sem v ta stavek prelila teorijo, vendar moram se videti sebe, ko se tega zavedam in resnično silim v nekoga, kot tudi takrat, ko tega občutka nimam, ampak to opazim sama ali me opozorijo drugi na to. Imam še velike probleme z iskanjem pozornosti, katero bi si jo lahko sama dala. Zavezujem se, da bom se opazovala ali iščem pogovor ali iščem pozornost.