197. dan: Potovanje 1

Včeraj sem površno pogledala čez potovanje, ki se mi obeta v kratkem, ter nekaterimi strahovi in željami povezanimi z njim. Tokrat pa bi pogledala nekaj točk pri potovanju vase. Kdo sem, kaj sem, kje sem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati potovanja vase. Ko se zavem, da se bojim potovanja vase, se ustavim in diham. Zavedam se, da je potovanje vase najdaljše, največje in najbolj pomembno potovanje in se ga vsi bojimo, saj prinaša spoznanja o nas samih in na prvi pogled sploh ni poučno in zanimivo, vendar če se poglobiš, ugotoviš, da največ pomeni, ko spoznaš sebe. Zavezujem se, da se ne bojim potovanja vase.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati zvedeti novih stvari o sebi. Ko se zavem, da se bojim zvedeti novih stvari o sebi, se ustavim in diham. Zavedam se, da je najtežje videti, da nismo v resnici taki, za kakršne se imamo. Še težje pa je priti do tega sam. Vendar ko smo dovolj pošteni do sebe, lahko vidimo in sprejmemo in popravimo tudi naše napake in negativnosti in jih naredimo sprejemljive ali pozitivne. Oziroma se spremenimo v ljudi, ki delujemo po principu najboljše za vse, kar pa sploh ni enostavno. Zavezujem se, da se ne bojim zvedeti novih stvari o sebi, ter ko zvem kaj novega iz tega povlečem najboljše iz sebe.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Ko se zavem, da se bojim prevzeti odgovornost za svoja dejanja se ustavim in diham. Zavedam se, da ko prejmem odgovornost za svoja dejanja, sprejmem tudi sebe prav tako, kot sem v resnici, brez lepotičenja in olepšav. Ko se bojim sprejeti odgovornost za eno dejanje, je to zato, ker se zavedam, da nisem naredila prav, da moje dejanje ni bilo pravo, nisem bila poštena do sebe in do drugih, vendar si tega ne upam priznati, ter raje molčim. Se potlačim vase. Velikokrat vmes premislim in ugotovim, da je bolje priznati, saj če priznaš napako, se potem sam počutiš bolje, čeprav boš v tistem trenutku najslabši človek. Poleg tega pa naslednjič premisliš, ali boš delal napačno, ali pošteno. Zavezujem se, da ko nočem priznati odgovornosti za svoja dejanja, se ustavim, zadiham, dobro premislim zakaj ne bi priznala in če sem poštena do sebe in drugih, nazadnje priznam.

196. dan: Potovanje

Ko po nekaj letih greš ponovno nekam na potovanje je to nekaj posebnega. Veseliš se vsakega trenutka, ter si poln pričakovanja. Ko pa se približuje čas odhoda, ter imaš še toliko postoriti, ter v miru gledaš ocene bivališča, pa letalskega ponudnika, pa ti počasi vse pade dol. Vendar ne gre na potovanju za bivanje in prevoz. Gre za celotno doživetje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti nestrpna, ker grem po nekaj letih ponovno na potovanje. Ko se zavem, da sem nestrpna, ker grem po nekaj letih ponovno na potovanje, se ustavim in diham. Zavedam se, da potovanje je vznemirljivo za nekoga, ki gre nekam prvič, če pa je pogosto na poti ali v istem kraju večkrat, pa ni več tako vznemirljivo vse skupaj. Zato je najbolje, da se sprostim, se pripravim na vse in uživam. Zavezujem se, da če bom nestrpna in bom nekaj pričakovala, da bom lahko zelo razočarana, zato se umirim, diham, ter se zavedam, da se lahko na poti zgodi prav vse in situacije rešujem v trenutku.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila pričakovati ogromno od mesta, ki sem si ga želela obiskati kar nekaj časa, to pa zato, ker je popularno. Ko se zavem, da ogromno pričakujem od mesta, ki sem si ga želela obiskati kar nekaj časa, to pa zato, ker je popularno, se ustavim in diham. Zavedam se, da so mesta, ki so najbolj oblegana tudi najbolj vabljiva za nepridiprave in tatove, zato se moja želja po srečanju z velemestom in multikulturnem utripu takega mesta lahko spremeni v razočaranje. Zavezujem se, da se pripravim na negativna in pozitivna presenečenja, vendar se ne smem bati, ker negativnost lahko ubije ves žar potovanja in zato ne bi uživala toliko, kolikor si želim in pričakujem.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti negativna, se bati razočaranja z letalom, pa prenočiščem, se bati tatov in ostalih stvari. Ko se zavem, da sem zelo negativna, ker se bojim biti razočaranja z letalom, prenočiščem, bati tatov in ostalih stvari, se ustavim in diham. Zavedam se, da če bom pričakovala in računala na negativne stvari, da se mi bodo tudi zgodile. Saj ni problem, da spim v malo slabši postelji, glavno, da je samo doživetje pozitivno. Tudi z letalom ne more biti slabših izkušenj, kot sem jih že imela, čeprav sem se na ta račun kasneje še nasmejala, tatovi in slaba hrana pa so lahko tudi v domači državi in na dvorišču. Torej se zavezujem, da se ne sekiram glede negativnih stvari, ki mi padejo v glavo, ampak vsako negativno stvar proučim in sicer kaj je najslabša stvar, ki se mi lahko v določenem primeru zgodi in ugotovila bom, da ne more biti nič tako hudo, kot si predstavljam.