ponedeljek, 21. avgust 2017

182. dan: Služba in delo

Ko gremo v službo služimo denar, ko gremo na delo oz gremo delat ni nujno, da za svoje delo dobimo denar. Vendar ali je služba in delo isto in zakaj ločujemo če ločujemo.



Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predstavljati si, da je služba in delo nekaj drugega. Ko se zavem, da si predstavljam, da je služba in delo nekaj drugega, se ustavim in diham. Zavedam se, da je tako enostavno ločevati med nečem, kar opravljamo z veseljem in nečem, kar je za nas nujno zlo. Zato rečemo, da gremo na delo takrat, ko gremo tja z veseljem, v službo pa takrat, ko gremo z velikim odporom. Zavezujem se, da ne ločujem dela po všečnosti tako, da ga samo drugače imenujem in ko rečem eno besedo, ki mi je všečna, sem pozitivna do dela, ko pa rečem drugo besedo, ki mi ni všeč, pa sem negativna do dela, čeprav delo je pač delo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila videti delo kot nekaj slabega in to slabo poimenovati služba. Ko se zavem, da vidim delo kot nekaj slabega in to slabo poimenovati služba, se ustavim in diham. Zavedam se, da so pri delu stvari, ki nas veselijo in odbijajo. Odbija nas največkrat delo, ki smo ga prisiljeni delati, ker moramo delati, če želimo preživeti, ker nam za naše delo ne plačajo, čeprav so nam to obljubili, ker moramo delati za preživetje. Najraje bi delali, vsaj jaz, tisto, kar me veseli, pa če sem plačana za to ali ne. Vendar sam sistem deluje drugače in če se ne prilagodiš sistemu, potem nastane problem. Zato je najbolje videti vsako delo kot delo in ne kot nekaj, kar moraš delati. Zavezujem se, da vidim vsako delo kot delo, da če mi neko delo ne odgovarja, najdem v temu delu nekaj, kar me veseli, kar se lahko novega naučim, če v delu ne uživam, potem diham in se zavedam, da nobeno delo ni za večno in lahko preneham z delom v vsakem trenutku in iščem drugo delo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila se bati poslati prošnjo za delo, ker sem itak že samozaposlena, čeprav mi v poslu ne gre najbolje. Ko se zavem, da se bojim dati prošnjo za delo, ker sem itak že samozaposlena, čeprav mi v poslu ne gre na bolje, se ustavim in diham. Zavedam se, da nekako moram preživeti, moram jesti, piti, tukaj so položnice in vse, kar me veseli in si do sedaj nisem mogla privoščiti. Vse to lahko pridobim s stalnim in rednim delom kot zaposlena oseba. Torej zaposlitev ni beg pred seboj, ampak da priznam svoje pomanjkljivosti in delam še več, kot sem delala do sedaj. Zavezujem se, da ko vidim, da ne zmorem plačevati stvari se ne bojim sebe, ampak pošljem prošnjo za delo, ki ni noben bavbav, tudi ob rednem delu še vedno se lahko samozaposlim in delam kar me resnično veseli in si tako ustvarjam dodaten zaslužek, ko vidim, da mi služba ni všeč jo pustim, zamenjam, če se moje dodatne dejavnosti v tem času dovolj povečajo, se lahko ponovno samozaposlim.

Ni komentarjev:

Objavite komentar