Včasih je pozornost tudi taka, kakršno si človek ravno ne želi. Ko se zgodi nekaj nepredvidenega pridejo takoj firbci in gledajo ter sprašujejo kaj se je zgodilo. Prav tega pa se sama najbolj bojim. Bojim se, da bi me ljudje našli v neprijetni situaciji, saj mislim, da bi me bilo v tem primeru sram. Zato se tudi bojim dvigala, saj se bojim, da bi ko bi me reševali, bilo okoli ogomno ljudi, kateri bi pasli radovednost in potem opravljali, prav zato pa se mi zdi bolje, če sta v dvigalu dva. Pred katkim sem se peljala z dvigalom in čeprav nisem bila sama, sem se počutila nelagodno, ker so razlagali, da so v njem v zadnjem času že nekajkrat obstali za nekaj ur. Tega pa si jaz ne želim doživeti sama, saj biti nekaj ur v dvigalu sam je dolgočasni, pa še ko te rešijo ne veš kdo vse bo tam prisoten.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati/misliti/verjeti, da številni ljudje uživajo v tem, da pasejo firbec. Ko se zavem, da razmišljam/mislim/verjamem, da številni ljudje uživajo v tem, da pasejo firbec, se ustavim in diham. Zavedam se, da ljudi zanima, kaj se dogaja okoli njih, vendar veliko ljudi ne ve kako pomagati. Radi so poleg, ko se kaj dogaja, saj je njihovo življenje pusto, nezanimivo in ponavljajoče. Ne dogaja se jim nič vznemirljivega in iščejo adrenalin v novih dogodkih, v opazovanju drugih. Zavezujem se, da mislim, da ljudje uživajo ko pasejo firbec, ampak samo potrebujejo dogajanje okoli sebe.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila bati, da bi ostala sama v dvigalu ali se kako poškodovala in bi me našli v neprijetni situaciji, ter bi me bilo zato sram pred ljudmi, katere zanima kaj se dogaja. Ko se zavem, da se bojim, da bi sama ostala v dvigalu ali se kako poškodovala in bi me našli v neprijetni situaciji, ter bi me bilo zato sram pred ljudmi, katere zanima kaj se dogaja, se ustavim in diham. Zavedam se, da situacij ne moreš planirati vnaprej, saj se dogajajo nepričakovane situacije, katere se ne more pričakovati in načrtovati. Med take situacije sodijo tudi nesreče in poškodbe. Zavezujem se, da se ne bojim tistega, česar ne morem spremeniti in ne morem vplivati na razplet situacije.
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila predvidevati, da če bom za nekaj ur obtičala v dvigalu, da mi bo postalo dolgčas. Ko se zavem, da predvidevam, da če bom za nekaj ur obtičala v dvigalu, da mi bo postalo dolgčas, se ustavim in diham. Zavedam se, da to jaz govorim brez kakršnekoli znanstvene podlage in šele ko bom prišla v določeno situacijo bom vedela kako bom reagirala. Zavezujem se, da ne predvidujem kaj se bo zgodilo v določeni situaciji, če še nisem bila v tej ali podobni situaciji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar