sobota, 7. februar 2015

44. dan: Želja in potreba po pozornosti

In potem hočem človeka, ki mi nameni malo več pozornosti, takoj spraviti v posteljo, da ga nekako osvojim, da ga ne bi izgubila. Ne, nebi se trudila in zanalašč zanosila z njim, samo njegove pozornosti si želim. Vendar vem, da si v resnici ne želim njega, ampak mi prija samo pozornost za katero sem po svojem mnenju prepričana, da mi jo je primanjkovalo v mladosti in otroških letih in naj bi se po mojem mnenju mogla zanjo boriti na vseh korakih. Za šolo vem, da je tako, da nisem imela tam prijateljev, vendar za doma tega ne bi smela trditi, saj je neodgovorno od mene. 
Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila pomisliti, da bi spravila človeka v posteljo samo zato, da bi bila deležna njegove pozornosti. Ko se zavem, da mislim, da bi spravila človeka v posteljo samo zato, da bi bila deležna njegove pozornosti, se ustavim in diham. Zavedam se, da če siliš svojo voljo drugemu, da se upira in tako izgubljaš dostojanstvo, ter svojo vrednost, ne samo pri določenem človeku, ampak pri vseh osebah nasprotnega spola. Zavezujem se, da svoje "nagone" zadržim zase in čakam, da mine najhujše poželenje po nasprotnem spolu.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati, da lahko nekoga dobim/obdržim/zadržim samo s pomočjo intime. Ko se zavem, da mislim/predvidevam, da lahko nekoga dobim/obdržim/zadržim samo s pomočjo intime, se ustavim in diham. Zavedam se, da v vezi/partnerstvu je bolj od intime pomembna komunikacija, ki jo odrasel človek, ki je čustveno stabilen in odgovoren ima, jaz pa je še nisem sposobna. Zavezujem se, da poizkušam komunicirati vedno več.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila povezovati željo po pozornosti z morebitnim manjkom pozornosti v mladosti. Ko se zavem, da povezujem željo po pozornosti z morebitnim manjkom pozornosti v mladosti, se ustavim in diham. Zavedam se, da to je možno, vendar ker se ne spomnim, kako so mi se strši posvečali v mladosti, lahko to samo sklepam, to pa ni dobro, saj lahko sklepam napačno in jim delam škodo. Zavezujem se, da se bom trudila potrebo po pozornosti pokriti sama s pomočjo dihanja.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati o svojih potrebah. Ko se zavem, da razmišljam o svojih potrebah, se usttavim in diham. Zavedam se, da razmišljanje priprelje do stvari, ki niso dobre zame. Posvečati bi se več morala dihanju, ter manj razmišljanju o stvareh, zaradi katerih sem lahko razočarana in vanje mešam svoja čustva, kar pa ni dobro. Zavezujem se, da ne bom toliko razmišljala, ampak bolj delovala in dihala.

Ni komentarjev:

Objavite komentar