ponedeljek, 29. december 2014

6. dan - Čustveni pretresi, pozitivni in negativni

Letos sem doživela veliko čustvenih pretresov, tako pozitivnih, kot negativnih. Leto se je začelo z negativnim pretresom, ko je umrl dedek, potem je sledil pozitiven, saj sem bila izbrana na natečaju, sledil je negativen čustveni pretres, ponovno smrt, potem so bili manj očitni pretresi, katere ne bom sedaj izpostavljala, oktobra pozitiven z odprtjem podjetja pa ko sem dobila vsaj občasno delo, da pokrijem stroške in nato ponovno smrt, ki pa ni bila v družini ampak sem bila povezana včasih s to osebo, ter kar nekaj pozitivnih pretresov v zadnjih dneh. Z vsakim dogodkom sem se spoprijela drugače. 

Najbolj močna negativna čustvena oz emocionalna pretresa sta bila prva in druga smrt, saj sta umrla bližnja s katerima sem bila zelo povezana. Takrat sem se počutila kot v nekem transu. Zunaj sem bila v mrazu in samo malo oblečena, vendar mene ni zeblo, čeprav so mi drugi govorili, da naj se oblečem nisem imela potrebe, vendar tudi zbolela nisem. V takem stanju človek ne more razmišljat, vendar tudi ne živi. Ko se zgodi močan čustveni pretres ali celo šok, takrat človek pozabi dihati. Jaz vsakič, ko doživim kaj močnega se prisilim in diham, diham, verjemite pomaga.

Najbolj pozitivno čustven dogodek pa je bil zadnji. Nisem vedela kaj bi oseba rada od mene, in ko je razlagala in mi je v mislih švigalo kaj in kako se mi je pričelo smejati. Že takrat bi morala pričeti z dihanjem, saj bi tako zmanjšala evforijo, ki me je objela. Ker tega nisem zatrla takoj, ker se nisem hotela narediti šibko pred osebo, saj me je videla, sem imela potem velike probleme s predelavo in predihavanjem čustev. Sedaj je to mimo in lahko gledam na ta dogodek skoraj nevtralno, saj mi še vedno vzbuja pozitivne občutke. Vendar pa sem bila, ko sem zvedela kaj se dogaja, kaj bi tista oseba rada od mene toliko v mislih, da tudi ko sem mislila na dihanje mi je tako zavzeto preskakovalo v misli, da sem se morala res truditi. Šele z časovno oddaljenostjo od dogodka, predihavanjem, ukvarjanjem z drugimi stvarmi, ter fizičnim delom sem se spravila k sebi. Bilo je najbolj silovito čustvovanje, v zadnjem času, čeprav sem dobila več podobnih ponudb in pri vseh nisem mogla verjet, da se mi to res dogaja.

Sem pa opazila razliko med prej in sedaj. V DIP Lite programu sem slabe 3 tedne, blog pišem nekaj dni, no danes je šesti dan. Opazila sem 2 spremembi, prva je, da prepoznam čustvene reakcije in se jih zavedam, ter jih poizkušam kar najhitreje predihati, saj z dihanjem zmanjšam fokus na dogodek. Druga stvar pa je, da prej sem zelo kolebala ali narediti določeno stvar ali ne, preračunavala sem, ne vem kaj vse. Sedaj tudi razmislim, vendar se veliko hitreje odločim. Ne vem ali so za to krive mamljive ponudbe, ali pa to, da začenjam videti samo pozitivne stvari v tem in ne opazim negativnega, oz negativne stvari in stvari, ki me motijo razčistim takoj.
 
Ker tako pozitivno kot negativno čustvovanje pobere veliko energije in ker vem, da bom z zgoraj opisanimi emocijami delala še veliko v prihodnosti bom tokrat poizkusila predelati pozitivna čustva.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila tako močno čustveno reagirati. Zgodilo se je zato, ker nisem bila pripravljena na to, pa tudi, ker sem že od začetka bila v umu namesto da bi se posvetila dihanju.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila biti v umu, ter razmišljati o tem, kar se mi dogaja.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne zaustaviti čustev takoj, ko sem jih prepoznala.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila tudi potem, ko je vsega konec, razmišljati toliko o tem dogodku in vanj vpletati čustva.

Zavezujem se, da bom poizkusila prej prepoznati čustva in jih zatreti ali jih zmanjšati že takoj, ko se pojavijo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar