ponedeljek, 5. januar 2015

13. dan - Povišan glas

Danes se mi je zgodilo, da sem po nekaj dnevih povišala glas oz govorila malo glasnejše. Ne, nisem bila jezna na čoveka zaradi katerega sem glasneje govorila, samo hotela sem, da me ta oseba sliši. Ne, ni bilo lepo od mene, da sem kričala, ker bi bil večji učinek, če bi šla do te osebe in povedala potiho. Ampak v zadnjem času je pri nas tak mir, sproščenost, razumevanje.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila povzdigniti glas brez potrebe.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila kričati po hiši brez potrebe.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ne stopiti nekaj korakov bližje in povedati osebi potiho kar ji je bilo namenjeno, saj kot pravijo imam še prve noge in lahko hodim.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila kričati, ker sem se spozabila, ker sem včasih kričala in sem kričala tudi sedaj.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila misliti/predvidevati, da je kričanje dobro za karkoli.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila ponavljati stare vzorce, ki sem jih uporabljala, ko sem bila jezna. Sedaj nisem bila jezna in sem vseeno kričala.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila razmišljati/predvidevati, da je kričanje dobro za karkoli.

Odpustim si, da sem sprejela in si dovolila uporabiti kričanje, kot napad ali obrambo, ter za sproščanje jeze.


Zavezujem se, da bom prenehala kričati brez potrebe, ter ne bom končala niti v jezi, v napadu ali obrambi. Če bom hotela človeku kaj povedat, bom stopila do njega in mu povedala z normalnim tonom.

Ni komentarjev:

Objavite komentar